Job 12

12. Poglavje

1 In Job odgovori in reče: 2 Zares, vi sami ste ljudje in z vami bo modrost umrla! 3 Tudi jaz imam razum kakor vi, nisem nižji od vas; in kdo bi onega ne vedel? 4 V posmeh moram biti prijatelju svojemu jaz, ki sem klical k Bogu in mi je odgovarjal, v posmeh sem – pravični, brezmadežni! 5 Nesreči gre po mnenju lahkoživca preziranje; pripravljeno je tistim, ki jim omahuje noga. 6 Pokojni ostajajo šatori razbojnikom, in varnost uživajo, kateri dražijo mogočnega Boga, ki nosijo boga v pesti svoji. 7 Toda vprašaj, prosim, le živino, in nauči te, in ptice nebeške, pa ti povedo, 8 ali ogovóri zemljo, in te pouči, in ribe morske naj ti pripovedujejo! 9 Kdo bi ne spoznal iz vsega tega, da je roka Gospodova storila to? 10 V Njegovi roki je duša vsega, kar živi, in duh vseh človeških teles. 11 Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okusa jedi? 12 Pri osivelih je li modrost in dolgost življenja daje li razumnost? 13 Pri Njem je modrost in moč, Njegov je svet in razumnost! 14 Glej, kar On razdene, se več ne sezida, in kogar On zapre, se mu ne more odpreti. 15 Glej, On zadrži vode, in se posuše, zopet jih izpusti, in razrujejo deželo. 16 Pri Njem je moč in pravo znanje, Njegov je, kdor je varan in kdor vara. 17 Svetovalce vodi oplenjene vstran in sodnike napravlja neumne. 18 Gospostvo kraljev razdira, spone jim pripasuje na ledja. 19 Duhovnike vodi oplenjene vstran in podira močno utrjene. 20 Govor jemlje tistim, ki se nanje mnogi zanašajo, in starejšinam jemlje razumnost. 21 Zaničevanje izliva nad plemenitnike in odpenja pas mogočnežem. 22 On odkriva globoke reči izpod teme in smrtno senco prinaša v luč. 23 On povečava narode in jih uničuje, razmnožuje narode in jih vodi v sužnost. 24 On jemlje razum glavarjem narodov zemeljskih in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov; 25 tipljejo po temi brez luči, in On dela, da se opotekajo kakor pijanci.